PRVA STRAN >> ISTOSPOLNE DRUŽINE V SLOVENSKI DRUŽBI

Pogovor z asistentko Ano Marijo Sobočan s Katedre za preučevanje socialne pravičnosti in vključevanja FSD UL

"Istospolne skupnosti niso nov pojav"

Kako okolica sprejema istospolne družine (npr. otroci v vrtcu, srečanje znancev na ulici …)?

Izkušnje, ki jih imajo s svojim neposrednim okoljem istospolne družine, ki so bile vključene v prve empirične raziskave pri nas, so pozitivne. Stiki, ki jih vzpostavljajo v svoji bližini, so praviloma dobri, saj temeljijo na medosebnih odnosih, ki omogočajo rušenje namišljenih idej in predsodkov.

Kako stare so istospolne skupnosti zgodovinsko gledano?

Istospolne skupnosti niso nov pojav. Če govorimo o družinskem življenju, bi zgodovinsko gledano lahko rekli, da so otroci že na samem začetku človeštva odraščali pretežno med predstavniki enega spola. Zgodovina družin, kjer sta starša partnersko povezana in sta istega spola, je seveda veliko mlajša, tako kot tudi zgodovina nuklearne družine dveh staršev nasprotnega spola.

Pred nekaj leti so bile problem enostarševske družine. Na tem področju so se v zadnjem času zgodili pomembni premiki. Zdaj družina dobiva še nekoliko drugačno obliko, tudi to, da ima dva starša istega spola. Kako istospolne družine danes sploh nastanejo?

Tako kot za vsako družinsko življenje so najpomembnejše skrbstvene vezi med odraslimi in otroci. Način, kako otroci v istospolnih družinah nastanejo, pa je podoben temu, kako nastanejo otroci v raznospolnih družinah: nekateri otroci so se rodili v prejšnjem razmerju, včasih je potrebna pomoč medicine (oploditev doma ali v tujini), nekateri starši otroke posvojijo, nekateri se odločijo za nadomestno materinstvo.

S katerimi vprašanji se ob ustvarjanju družine v istospolni skupnosti pari najprej srečujejo?

Prva vprašanja, s katerimi se soočijo partnerji istega spola, ki želijo ustvariti svojo družino, so takšna kot tudi pri številnih raznospolnih družinah: kako postati starš? Vprašanja, ki so specifična za istospolne pare, pa so povezana s trenutno neenakopravno zakonodajo na tem področju: kako urediti otrokov položaj in status v odnosu do obeh staršev, kako zagotoviti otroku enake možnosti. Obenem pa gre za razmislek tudi o tem, kako bo viden odnos med otrokom in starši na simbolni ravni (ali bosta obe odrasli osebi tudi v družbenem kontekstu vidni kot starša), kar pa je neločljivo povezano tudi s pravno ureditvijo razmerij v družini.

Kako se istospolne družine med seboj spoznavajo, družijo, izmenjajo izkušnje?

Nekatere istospolne družine v Sloveniji se že tri leta srečujejo v okviru skupine istospolnih staršev, ki raste, saj se vanjo vključujejo vedno nove družine. Na skupnih srečanjih, preko internetnega foruma in še kako izmenjujejo svoje izkušnje in ustvarjajo skupnost za starše in otroke iz istospolnih družin.

Zakaj istospolni partnerji sploh želijo imeti otroka?

Nekateri ljudje si otroka želijo, drugi ljudje si ga ne želijo. Želja po starševstvu ni povezana s spolno usmerjenostjo posameznika, zato obstajajo raznospolno in istospolno usmerjeni ljudje, ki si želijo postati starši, in raznospolno in istospolno usmerjeni ljudje, ki si ne želijo postati starši. Razlika je predvsem v tem, da gre na strani raznospolno usmerjenih posameznikov in partnerstev za večjo družbeno pričakovanje (celo pritisk) glede ustvarjanja družine.

Lahko pojasnite razliko med socialnim in biološkim starševstvom?

Najosnovnejša razlika med socialnim in biološkim starševstvom je v tem, da gre pri prvem za povezanost staršev in otrok preko skrbstvenih razmerij, pri drugem pa tudi za biološko (krvno) povezanost. Krvna povezanost med starši in otroki ne zagotavlja samoumevne ljubezni, spoštovanja in nezlorabljajočih odnosov, in zgolj socialna povezanost ne pomeni, da so otroci lahko na kakršenkoli način prikrajšani, ker s svojimi starši nimajo genetske vezi. Številni otroci odraščajo s starši, s katerimi so povezani socialno, ne pa tudi biološko: v razširjenih družinah, posvojiteljskih družinah, družinah, kjer so starši (ali eden od staršev) neplodni, itd. Vsi bi se, tako kot številne sociološke in psihološke študije, strinjali, da je najpomembnejše, da med starši in otroci obstaja odnos, ki zagotavlja skrb, varnost, spoštovanje, naj bodo v ozadju biološke vezi ali ne.

Družinski zakonik odpravlja diskriminacijo, uvaja enakost. Vendar pa patriarhalna družba najbrž ni takega mnenja. Na podlagi katerih temeljev največkrat diskriminiramo (religiozni, moralni, filozofski …)?

Družinski zakonik je dokument, ki v skladu s sodobnimi spoznanji o družinskem življenju in potekih uvaja nekatere spremembe, ki omogočajo večjo enakopravnost med raznolikimi oblikami družinskih realnosti in življenjskih potekov. S tem se odmika od diskriminatornega odnosa do nekaterih pojavov, ki se je zgodovinsko oblikoval v okviru kulturnih vzorcev, ki v našem okolju temeljijo na nekaterih poznanih tradicijah. Pomembno je vedeti, da novi zakon ne pomeni nikakršne grožnje, ampak je priložnost za to, da skupaj ustvarjamo bolj vključujočo družbo za vse.